Strokovni nasveti
Ne vidite jih. Ne vohate jih. A lahko so v vaši vodi.

Nitrati, kovine, PFAS in druge raztopljene snovi niso nujno vidne s prostim očesom. Preverili smo, kaj to pomeni za pitno vodo in kdaj lahko pomaga filtracija. Slovenija ima praviloma kakovostno pitno vodo. Toda videz, okus in vonj vode nam ne povedo vsega o njeni sestavi. Kaj so nitrati, kaj pomenijo stare vodovodne cevi, kaj je vodni kamen in kako lahko pri pripravi pitne vode pomaga reverzna osmoza?
Ko odpremo kuhinjsko pipo, pričakujemo nekaj samoumevnega – kozarec čiste pitne vode. In v Sloveniji imamo pri tem dobro izhodišče. Pitna voda iz javnih vodovodnih sistemov je nadzorovana, njeno kakovost pa spremljajo upravljavci in pristojne institucije. Toda voda ni povsod enaka. Na njeno sestavo vplivajo vodni vir, okolje, priprava vode, vodovodno omrežje in nenazadnje tudi interna vodovodna napeljava našega doma. Nekatere lastnosti vode hitro opazimo. Vodni kamen na pipi. Nenavaden okus. Vonj. Motnost. Toda številnih raztopljenih snovi v vodi ne moremo videti, okusiti ali zaznati po vonju.
Zato se pri Akademiji Bistra voda najprej vprašamo: Kaj je v naši vodi in kateri problem želimo rešiti? Šele potem pride na vrsto izbira filtra.
Na videz čista voda še ne pomeni, da poznamo njeno sestavo
Kozarec vode je lahko na pogled popolnoma bister, vendar samo na podlagi videza ne moremo ugotoviti njegove kemične sestave. V vodi so naravno prisotni različni minerali in druge raztopljene snovi. Njihova prisotnost sama po sebi še ne pomeni, da je voda neustrezna. V določenih okoliščinah pa so lahko v vodi prisotne tudi snovi, katerih koncentracijo želimo zmanjšati. Med snovmi, za zmanjševanje katerih se lahko uporablja tudi tehnologija reverzne osmoze, so na primer:
- nitrati in nitriti,
- svinec,
- arzen,
- krom,
- nekatere druge kovine,
- različne raztopljene soli,
- ter pri ustrezno testiranih sistemih tudi določene PFAS oziroma tako imenovane »večne kemikalije«.
Pomembno pa je razumeti razliko med dvema trditvama: »Ta snov je lahko prisotna v vodi.« in »V moji vodi je te snovi preveč.«
To ni isto. Če želimo vedeti, kaj je dejansko v naši vodi, potrebujemo podatke upravljavca vodovoda oziroma ustrezno analizo vode.
Nitrati – ne vidimo jih in ne vohamo jih
Nitrati so dober primer, zakaj samo videz vode ni dovolj. Pojavljajo se naravno, na njihovo koncentracijo v okolju pa lahko pomembno vpliva tudi človekova dejavnost, na primer kmetijstvo, gnojenje in odpadne vode. Tudi v Sloveniji obstajajo območja, kjer so določeni vodonosniki bolj obremenjeni z nitrati. To ne pomeni, da na teh območjih iz javnega vodovoda avtomatično priteče neustrezna pitna voda. Podzemna voda in pitna voda na naši pipi namreč nista ista stvar. Voda, namenjena javni oskrbi, je predmet nadzora in po potrebi ustrezne priprave. Podatki pa lepo pokažejo, zakaj sta zaščita vodnih virov in spremljanje kakovosti vode tako pomembna.
Posebno pozornost kakovosti vode je smiselno nameniti tudi pri uporabi lastnega vodnega vira oziroma vodnjaka.
Ali lahko nitrate odstranimo s prekuhavanjem? Ne. Prekuhavanje ni univerzalna metoda odstranjevanja raztopljenih snovi iz vode. Ena od tehnologij, ki se uporablja za zmanjševanje nitratov v pitni vodi, je reverzna osmoza.
Stare in azbestno-cementne vodovodne cevi
Veliko vprašanj o vodi je povezanih tudi s starostjo vodovodnega omrežja. V Sloveniji so še vedno prisotni tudi deli starejšega omrežja z azbestno-cementnimi cevmi. Beseda azbest razumljivo vzbudi pozornost, vendar moramo biti pri tej temi zelo natančni. Azbestno-cementna cev sama po sebi še ne pomeni, da je voda, ki teče skozi njo, zdravstveno neustrezna. NIJZ kot največji potencialni vir azbesta v pitni vodi navaja azbestno-cementne materiale v stiku z vodo, predvsem vodovodne cevi. Možnost sproščanja vlaken je odvisna od več dejavnikov, med drugim od starosti in stanja cevi, lastnosti vode ter poškodb omrežja.
Pomembna je tudi razlika med vdihavanjem azbestnih vlaken in njihovim zaužitjem z vodo. Škodljivost vdihavanja azbestnih vlaken je dobro dokazana. Pri zaužitju z vodo pa dosedanje raziskave po navedbah NIJZ ne dajejo prepričljivih dokazov, da bi tako zaužiti azbest predstavljal primerljivo zdravstveno tveganje. Kljub temu NIJZ zaradi previdnostnega načela priporoča zmanjševanje izpostavljenosti in postopno zamenjavo starih azbestno-cementnih vodov.
Pri problematičnem cevovodu je zato dolgoročna rešitev sanacija oziroma zamenjava cevi. Domači filter ne more nadomestiti obnove dotrajane infrastrukture.
Svinec in druge kovine – težava je lahko tudi v objektu
Pot vode se ne konča pri vodomeru. Ko voda vstopi v objekt, nadaljuje pot po interni vodovodni napeljavi. Na kakovost vode na pipi zato lahko vplivajo tudi cevi, spoji, armature in drugi materiali, ki so v stiku z vodo. To je še posebej pomembno pri starejših objektih. Če obstaja sum na težavo z interno napeljavo, je zato smiselno najprej ugotoviti vzrok in po potrebi opraviti analizo vode. Reverzna osmoza je ena od tehnologij, ki se lahko uporablja za zmanjševanje koncentracij številnih raztopljenih kovin. Pri konkretnem onesnaževalu pa je vedno treba preveriti, ali je izbrani sistem za njegovo zmanjševanje tudi ustrezno testiran oziroma certificiran.
Vodni kamen – problem, ki ga dejansko vidimo
Če nitratov ali raztopljenih kovin praviloma ne vidimo, je vodni kamen ravno nasprotno. Vidimo ga na pipi. Na steklu tuš kabine. V grelniku vode. V kavnem aparatu. Vodni kamen je povezan predvsem s trdoto vode ter minerali, zlasti kalcijem in magnezijem. Toda tukaj moramo razbiti pomemben mit: Trda voda sama po sebi ne pomeni zdravstveno neustrezne vode. Lahko pa povzroča obloge ter težave na grelnih elementih, armaturah in gospodinjskih napravah
Je reverzna osmoza rešitev za vodni kamen?
Da in ne. Reverzna osmoza močno zmanjša koncentracijo številnih raztopljenih snovi, med njimi tudi mineralov, povezanih s trdoto vode. Zato je uporabna pri pripravi vode za pitje, kuhanje, pripravo kave in drugih napitkov. Če pa želimo pred vodnim kamnom zaščititi celotno hišo, bojler, pralni in pomivalni stroj ter vse pipe, je običajno primernejša tehnologija mehčanja vode na vstopu v objekt (mehčalne naprave). Mehčanje vode in reverzna osmoza nista ista stvar.
PFAS oziroma »večne kemikalije«
V zadnjih letih se v povezavi z vodo vse pogosteje pojavlja kratica PFAS. Gre za veliko skupino zelo obstojnih fluoriranih spojin, ki se zaradi svoje obstojnosti v okolju pogosto imenujejo tudi »večne kemikalije«. Tudi spremljanje teh snovi in znanje o njih se razvijata. Reverzna osmoza sodi med tehnologije, ki se uporabljajo za zmanjševanje določenih PFAS. Ameriška EPA med drugim navaja RO kot eno od tehnologij, ki je lahko zelo učinkovita pri zmanjševanju PFAS v vodi. Toda tukaj velja zelo pomembno pravilo: Ni dovolj, da na napravi piše »reverzna osmoza«. Če želimo zmanjšati koncentracijo konkretnega onesnaževala, moramo preveriti, za katere snovi je konkretna naprava dejansko testirana oziroma certificirana.
Kaj sploh je reverzna osmoza?
Reverzna osmoza oziroma RO – Reverse Osmosis je membranska tehnologija za pripravo vode. Srce sistema predstavlja posebna polprepustna membrana. S pomočjo tlaka naprava potiska vodo skozi membrano. Del vode preide skozi njo kot prečiščena voda, velik del raztopljenih snovi pa membrana zadrži. Nastaneta dva tokova: prečiščena voda, ki jo uporabljamo za pitje in pripravo hrane, ter koncentrat oziroma zavrnjena voda, v kateri ostane večji delež izločenih snovi. Prav zaradi tega reverzna osmoza ni isto kot klasičen mehanski ali ogleni filter.
RO membrana ni edini filter v napravi
Dober sistem reverzne osmoze običajno uporablja več stopenj priprave vode. Predfiltracija pomaga zaščititi RO membrano. Aktivno oglje se pogosto uporablja za zmanjševanje klora ter izboljšanje okusa in vonja vode. Nato pride na vrsto RO membrana, katere glavna naloga je zmanjševanje širokega spektra raztopljenih snovi. Pri posameznih sistemih so lahko dodane še druge stopnje obdelave. Zato pri primerjavi naprav ni dovolj vprašati: »Ali ima reverzno osmozo?« Pomembno je pogledati celoten sistem priprave vode.
Ali reverzna osmoza odstrani tudi minerale?
Da. In o tem je treba govoriti odkrito. RO membrana ne zmanjšuje samo koncentracije snovi, ki jih v vodi ne želimo, ampak tudi koncentracijo mineralov, med njimi kalcija in magnezija. Zato ni smiselno kakovosti vode ocenjevati samo po čim nižji številki TDS.
Kaj je TDS?
TDS pomeni Total Dissolved Solids oziroma skupne raztopljene snovi. Meritev nam pove skupno količino raztopljenih snovi v vodi. Ne pove pa nam, katere snovi so v njej. Dve vodi imata lahko podobno vrednost TDS in popolnoma drugačno sestavo. Zato: nizek TDS sam po sebi še ni dokaz »zdrave vode«, višji TDS pa sam po sebi ne pomeni, da je voda nevarna. TDS je podatek. Ni diagnoza kakovosti vode.
Kaj pa klor, okus in vonj vode?
Nekateri uporabniki začnejo razmišljati o filtraciji predvsem zato, ker jim ni všeč okus ali vonj vode. Tu je pomembno razumeti, da RO membrana ni edini element sistema. Za zmanjševanje klora in izboljšanje okusa ter vonja se pogosto uporablja aktivno oglje, ki je lahko del večstopenjskega RO sistema. Prav kombinacija različnih tehnologij omogoča, da vsaka stopnja opravi svojo nalogo.
Slabosti reverzne osmoze
Nobena tehnologija priprave vode nima samo prednosti. Pri reverzni osmozi nastaja poleg prečiščene vode tudi zavrnjena voda oziroma koncentrat. Koliko je nastane, je odvisno od konstrukcije in učinkovitosti konkretnega sistema. Sodobni učinkoviti sistemi imajo lahko bistveno boljše razmerje med pripravljeno in zavrnjeno vodo kot starejše naprave. Druga pomembna stvar je vzdrževanje. Filtrski vložki imajo omejeno življenjsko dobo. RO membrana ima omejeno življenjsko dobo. Napravo je treba uporabljati in vzdrževati skladno z navodili proizvajalca. Filter, ki ga ne vzdržujemo pravilno, ni dobra rešitev ne glede na to, koliko je stal.
Reverzna osmoza ni več samo sistem pod kuhinjskim koritom
Ko omenimo domačo reverzno osmozo, si marsikdo predstavlja več filtrov, rezervoar in množico cevk, skritih v omarici pod kuhinjskim koritom. Danes to ni več edina možnost. Sodobne rešitve lahko v grobem razdelimo v dve skupini:
1. Namizni vodni bari z reverzno osmozo
Namizni vodni bar omogoča pripravo vode neposredno na kuhinjskem pultu. To je zanimiva rešitev predvsem za uporabnike, ki ne želijo klasičnega RO sistema pod kuhinjskim koritom oziroma želijo napravo, ki je neposredno dostopna. V ponudbi Bistra voda sta takšni rešitvi:
Ecosoft RAY
Ecosoft RAY je namizni vodni bar z reverzno osmozo, ki tehnologijo priprave vode združuje v samostojni napravi. Namesto da bi bil RO sistem skrit v kuhinjski omarici, postane naprava za pripravo vode del kuhinje in vsakodnevne uporabe.
Ecosoft SPARK
Ecosoft SPARK Smart Countertop Reverse Osmosis Dispenser prav tako predstavlja sodoben koncept namizne priprave vode z reverzno osmozo. Takšna zasnova je zanimiva za domove in druge prostore, kjer želimo samostojno napravo za pripravo pitne vode brez klasičnega podpultnega koncepta.
2. Podpultni sistemi z reverzno osmozo
Druga možnost je sistem, ki ga trajno namestimo pod kuhinjski pult. Prednost takšne rešitve je predvsem v tem, da tehnologija ostane skrita, na delovni površini pa nimamo dodatne naprave. V ponudbi Bistra voda sta med takšnimi rešitvami:
Ecosoft CROSS MAX Direct Flow
Ecosoft CROSS MAX Direct Flow je sodoben podpultni sistem reverzne osmoze z neposrednim pretokom. Namenjen je uporabnikom, ki želijo RO sistem integrirati v kuhinjo, tehnologijo pa imeti skrito pod kuhinjskim koritom.
CROSS 90
CROSS 90 je prav tako podpultna rešitev z reverzno osmozo za pripravo vode neposredno na mestu uporabe. Takšna postavitev je primerna predvsem za uporabnike, ki želijo vodo z reverzno osmozo uporabljati za pitje, kuhanje, pripravo kave in druge vsakodnevne potrebe, naprave pa ne želijo imeti na delovnem pultu.
Ne vidite jih. Ne vohate jih. A lahko so v vaši vodi.
Reverzna osmoza z direktnim pretokom CROSS 90 je napreden sistem, ki zagotavlja do 90 l/h čiste vode – brez rezervoarja.
Kompaktna zasnova, samodejno izpiranje in pametna pipa z LED indikatorjem omogočajo svežo vodo takoj, z izkoristkom do 60 %.
4-stopenjska filtracija za vrhunsko kakovost
Predfilter (sedimenti + aktivno oglje): odstrani pesek, rjo, klor in organske nečistoče
RO membrana 600 GPD: odstrani do 99,8 % onesnaževal (težke kovine, bakterije, virusi, nitrati, mikroplastika, PFAS)
Post-karbonski filter: izboljša okus in vonj vode
Mineralizacija: brez – zelo čista voda, primerna za pitje in naprave
Pametne funkcije za brezskrbno uporabo
Samodejno izpiranje za stalno svežino
LED in zvočna opozorila za stanje filtrov
Zaznavanje puščanja z avtomatskim izklopom
Varnostni izklop ob odprti pipi
Enostavna namestitev in vzdrževanje
Montaža pod pomivalno korito, brez rezervoarja
Menjava filtrov brez orodja
Enostavno zdrževanje
Zakaj izbrati CROSS 90?
Takojšnja filtrirana voda (1,5 l/min)
Visoka učinkovitost odstranjevanja nečistoč
Ni stroškov z ustekleničeno vodo
Manj plastike, manj odpadkov
Pametna in varna uporaba
Ni na zalogi
Namizni vodni bar ali podpultni RO?
Ni ene rešitve, ki bi bila najboljša za vsakogar.
Namizni vodni bar je zanimiv, če ne želimo klasične podpultne postavitve in želimo samostojno napravo neposredno na pultu.
Podpultni sistem je zanimiv, če želimo napravo trajno integrirati v kuhinjo in ohraniti prost delovni pult.
Pri izbiri je zato smiselno upoštevati:
- kakovost vhodne vode,
- težavo, ki jo želimo rešiti,
- dnevno porabo vode,
- razpoložljiv prostor,
- način namestitve,
- stroške in intervale menjave filtrov,
- učinkovitost porabe vode.
- ter rezultate testiranj in certifikate naprave za onesnaževala, ki nas konkretno zanimajo.
Najprej spoznajte svojo vodo. Potem izberite rešitev.
Pri Akademiji Bistra voda ne želimo ustvarjati vtisa, da je voda iz slovenskih javnih vodovodov na splošno slaba. Prav tako ne želimo ljudi prestrašiti z dolgim seznamom snovi, ki bi lahko bile v vodi, ne da bi vedeli, ali so v njihovi vodi dejansko prisotne. Želimo nekaj drugega. Da ljudje začnejo postavljati prava vprašanja.
Od kod prihaja moja voda?
Kaj kažejo podatki mojega vodovoda?
Imam lasten vodni vir?
Kakšna je moja interna napeljava?
Kaj me pri vodi dejansko moti?
In katera tehnologija rešuje prav ta problem?
Če želimo izboljšati predvsem okus in vonj, morda potrebujemo eno rešitev.
Če želimo zaščititi celotno hišo pred posledicami trde vode, potrebujemo drugo.
Če želimo pri vodi za pitje in kuhanje močno zmanjšati koncentracijo širokega spektra raztopljenih snovi, pa je ena od možnosti reverzna osmoza.
Zato se dobra odločitev ne začne pri filtru. Začne se pri vodi.
Akademija Bistra voda
Razumeti vodo pomeni lažje izbrati pravo rešitev. V Akademiji Bistra voda pojasnjujemo kakovost vode, načine filtracije in sodobne tehnologije priprave pitne vode na razumljiv način – brez mitov, nepotrebnega strahu in čudežnih obljub.
V Akademiji Bistra voda pojasnjujemo kakovost vode, načine filtracije in sodobne tehnologije priprave pitne vode na razumljiv način – brez mitov, nepotrebnega strahu in čudežnih obljub.






